Orgazem 03. March 2011 (21:52) Ko iščete definicijo orgazma postane pot misteroizna in skrivnostna.
Obstaja več kot 30 definicij in poti za opis orgazma z psihološkega & emocionalnega vidika.
Verjetno že veste, da so rezultati orgazma blagodejno stanje, užitek, povečan utrip srca, skratka ne najdemo nič negativnega.
Dobro pa je vedeti:
Moški v povprečni življenski dobi ejakuirajo za približno 53 litrov sperme.
Za večino moških [...]
Življenje po štiridesetem 03. March 2011 (20:38) Pravijo, da se pravo življenje začne šele po štiridesetem. Takrat začnete na življenje gledati drugače.
Spolno življenje zacveti, lažje dosegate svoje cilje in se manj obremenjujete z lastnim izgledom. Imate že oblikovano samopodobo in ste pozitivno naravnani.
Svoboda pride do svojega izraza. Rojstnodnevna zabava bi morala biti pozitivna in polna energije usmerjena v avanturistično prihodnost. Pa pri [...]
Grenko-sladka virtualna ljubezenska zgodba 03. March 2011 (11:50) Premišljevala sem, kaj naj napišem o tem. Včeraj je spet izbruhnilo na dan. Kaj? Štulič je včeraj pri Zuzzu (Al’ je danas lijep i sunčan dan) na vprašanje, če se kaj dobimo rekel, da nima časa…
In potem mi je padlo na pamet, da se me boji videt… Štulič je oseba, s
k
Digne mi se, samo da znam da češ doći 02. March 2011 (21:18)
Ena od zgodb, ki jih imam z moškimi... Mene so moški imeli za seksualni objekt. Zato, ker sem imela poudarjene obline. :evil: Ki sem jih res sovražila. Sovražila sem samo sebe in svoje telo, dokler nisem dobila svojih otrok. Potem mi je zato, kaj bo moški na ulici rekel o mojih oblinah, prav dol viselo. No, marsikateri moški je mislil, da imam svoje telo samo zato, da si ga lahko ogleduje in pove kaj o tem. Zaradi tega sem od svojega dvanajstega leta, tlačila svoje prsi v premajhne modrce in jih zavijala v prevelike majice, da se ja ne bi "kaj" videlo. V puberteti sem po
Ko si nabijem muziko 02. March 2011 (15:52) Nabijem si muziko do daske... aaaaaaaaaaaaaaaa muzika je moja
odrešiteljica, moja tolažljivka, moj psihiater, ki točno ve, kaj je
narobe z mano, ki pozna zdravilo, ki mi pošlje smaragdno svetlobo, ki
odganja od mene vse vampirje, vse strahove, vse, ki bi me lahko ranili,
zapustili, me grdo pogledali, me prevarali, varali, me mučili, tepli, mi
vzeli otroke, mi vzeli srce, mi vzeli sanje, mi vzeli dušo.
Muzika je moja varnost, moj zaščitni balon, v katerem vstopim tako, da prižgem na play in se počutim "notri" popolnoma svobodno.
Zdaj razumem, zakaj smo tako z
Tašča VII. 02. March 2011 (11:33) Bom pisala svojo odisejado kar pod tem naslovom, če sem že imela tok misli, da sem tašči pač zbežala v Ameriko in ji pustila mojega otroka… Itak imam na tem blogu vse zmešano in ne najdem več rdeče niti… Torej, naj ostane pod tagom tašča taščica… OK, tole bi lahko nosilo naslov: Predebeli tečajniki na drugo stran Tor
Mubarak in sedemdeset milijard dolarjev 01. March 2011 (11:42) Ne resno ljudje, saj ste spremljali Egipt, pa Bato na Siolu, ki je
direkt poročala od tam (jaz že pet let ne gledam televizije in mi ni
potrebno, saj vse zvem na netu).
Kar je meni impresivno je, da je nekdo vrgel ven to številko, da ima Mubarak
Danes se je zgodil čudež, dobila sem mejl s prijazno vsebino :) 01. March 2011 (11:33) Moj prvi mejl danes. Ni bil “newsletter” od te ali one šole zdrave
pameti, ki jih dobivam po dvajset na dan. Ne samo, da me nihče ne kliče
po telefonu, še mejlov ne dobivam več. Še sovražnih ne. No… morda se bo to spremenilo… ))))
Ampak… sem dobila prav čudovit in prijazen mejl Andreje, ki je dala
svoje dovoljenje, da začnem objavljati
Kako me je včasih strah, kako me je strah... o radost, o radost! 28. February 2011 (23:25) Ta mesec se popolnoma posvečam EFT -ju (= EFT pomeni emotional
freedom technique in gre za nekakšno samo hipnozo, kjer tapkaš po
medirianih na svojem telesu in si govoriš afirmacije). Enostavno sem
naredila pavzo v svojem življenju in se ne vklapljam v "normalo", dokler
ne bom popolnoma "ozdravela".
V mojem življenju je nakopičeno toliko bolečine, dvoma vase, zamer,
mučenja same sebe, potlačenega trpljenja... da... se samo čudim...
Čeprav sem znala nekako krmariti skozi svoje življenje z integriteto in
sem zelo pazila, da se nisem poniževala pred drugimi ter sem
Ponavljam za Ireno Sireno 28. February 2011 (17:10) Že pet let ne gledam televizije. Evrovizijo – aja – zdaj se reče
Eurosong – sem zadnjič gledala, ko je zmagala Tajči. Eh, takrat je bila
še Jugoslavija.
Ne gledam Oskarjev. Zadnjič sem bila v kinu na Dunaju, ko sem gledala
Piko Nogavičko. Bila sem noseča s Tamaučico, torej, leta 2000. Zadnjič
sem bila v gledališču… eeee še v Jugoslaviji ali že v Sloveniji?
