Ne vem, če nisem govorila z Louise Hay leta 1996... 10. July 2010 (13:01) … pa sploh nisem vedela, da je to ona. Vau, kakšno spoznanje!!! Ko sem
bila v LA-ju, sem večkrat govorila z zelo prijazno starejšo gospo, ki me
je vedno pomirila (jaz sem takrat straaaaaaaaašššššššnnnno
dramatizirala, bila sem že spet v eni “moji” situaciji – bila sem na
drugem koncu sveta, moj enoletni otrok je bil na Dunaju, poročena sem
bila s človekom, ki mu ni bilo mar zame…). In mi je rekla, da ima pet
otrok in naj poskrbim zase, naj se naučim iz tega, kar se mi zdaj
dogaja, naj potegnem ven iz tega, kar lahko in… naj grem na
Se hecate vi tam zgoraj, vstala sem pred petimi minutami, ura pa kaže, da sem vstala pred pol ure 10. July 2010 (10:58) Kaj se dogaja??? Včeraj zvečer sem Tamaučke nalašč “ujela” in
spravila spat že pred deveto uro… Zadnje čase so zunaj do desetih. Ma
saj sploh nisem pogledala, koliko je ura, dam Tamaučkom večerjo, sama
hitim , hitim, toliko tejpov imam za poslušat, toliko za napisat. Da ne
govorim o tem, da še nisem pobrala perila, da moram dati prat,
pospraviti, pomesti…
In Tamaučica reče: “Mami, ura je devet! Pa saj je bila ravnokar
sedem! In izgleda kot, da je sedem ura!"
napisala Dajana, beri naprej
Copata in Koza se pogovarjata III. 10. July 2010 (01:12) Koza je imela težko noč. Bivša jo je preganjala v sanjah. Copata je
vstal sredi noči in ji dal apaurin. On je spal lažje, navsezadnje se mu
ne more nič več zgoditi. Koza pa ni navajena, da jo ljudje kar tako
vprek napadajo, jo strašijo in širijo laži o njej naokoli.
Koza pravi: “Copata, pa kako si lahko bil s tako zmešano babo, no. Pa
kako si lahko zmišljuje, da jo jaz napadam po internetu. Jaz, ki sem
tako miroljubna. Saj ti veš, da jaz ne bi nikomur niti lasu skrivila.
Saj to ti veš, Copatek moj! Copata!!! Ona te želi ukrasti. Ona te želi
ugrabiti. Jaz poz
Šivanje – včasih nič posebnega, danes luksuz 09. July 2010 (22:17) Skoraj prepričana sem, da so vse naše babice in prababice znale šivati. Ne samo na roke in tudi veliko več kot samo kakšen odtrgan gumb. Danes je proizvodnja vedno novih in novih oblačil domena podjetij, ki za to izkoriščajo poceni delovno silo, ki cunjice s prodajnih polic šiva za nekaj centov za kos.
V današnjem oz. [...]
Človeka moraš imeti rad takega, kot je 09. July 2010 (12:30) Človeka
moraš imeti rad takega, kot je. In to je umetnost. Mora biti. Sicer bi
vsi to znali. Marsikatere nestrpnosti, marsikaterega problema ne bi
bilo.
Mislim, da nihče nima
pravice spreminjati sočloveka. Če ti ni všeč tak, kot je, si najdi
drugega. Ker če se ne bi mogel spremeniti, ti še vedno ne bi
odgovarjal, če pa bi se, se on ne bi počutil dobro v svoji koži.
Palindromi 09. July 2010 (12:15) A je meja?
Obledel bo.
Oblekel bo!
Lepo bo pel!
Neradodaren.
Ni strt sin.
Enim opomine!
Mori s sirom.
objavljeno pri Dajani, beri naprej >>>>
Ljudje, ki se delajo nevidne 09. July 2010 (10:17) Sem hotela napisati naslov “Nevidni ljudje” – ampak to pomeni nekaj
drugega… Ne gre za to, da so ti ljudje nevidni, delajo se, da so
nevidni, delajo se, da ne obstajajo. Živim v naselju, kjer stanujemo
“drug na drugem”. Ne moremo se delati, da nas ni, da živimo nekje v
puščavi… In vendar se mi zdi, da se večina ljudi v tem naselju… recimo,
da jih je kakšnih pet tisoč… dela nevidne. No, otroci ne – to je posebna
kasta ljudi. Otroci so še vedno normalni, ne zatirajo svojih želja in
če jih starši vsaj malo pustijo
Nekomu, ki ga ljubim 08. July 2010 (22:56) Prišel si.
Tvoj obraz je neizrazen, v tvojih očeh ni upanja, ne tiste iskrice
ljubezni.
Dotik, kot bi bil odsoten, kot tvoj pogled.
Kateri si pravi?
Ta ali tisti, poln nežnosti, ljubezni, z iskricami v očeh?
napisala bast, beri naprej >>>>
Copata in Koza se pogovarjata II. 08. July 2010 (22:20) Kwa Tschmo, če se pa nadaljuje…
Koza reče: “Copatek, Copatek, pomagaj, Bivša me spet napada!!!!”
Copata: “Ma ta baba je zmešana, delaj se, kot da je ni. Kozica, saj
ti si najbolj pametna in ti vedno zmagaš. Res. Res! ”
Koza: “Sem res najbolj pametna? Obljubiš?”
Copata v mislih zavije z očmi, ji pošlje po sms-u poljub, ji kupi
novo majico, na kateri piše: “Samo tvoj” in ji napiše po mejlu: “Ubil jo
bom. Prisežem.”
Poln kufer imam Slovencev Zombijev 08. July 2010 (18:32)
Cel svet je negativen… No, narobe sem začela… Za človeka ni bilo nikoli več obilja, kot ga ima zdaj. Jasno, saj Vesolje nenehno ekspandira. V tem prostoru, v tem Vesolju obstaja obilje denarja, obilje materialnih sredstev, obstaja obilje obilje obilje. Ampak, če so ljudje osredotočeni na to, da nimajo denarja, potem ga nimajo. Če so ljudje prestrašeni, potem bodo dobili… strah. Okolje, kjer živi človek, njegova “realnost” je odraz njegove vibracije. Vse, kar mora narediti je… da se dvigne v višjo vibracijo.
