Fatalke
08. July 2010 (16:17)
Kar naprej, vedno znova naletim nanje. Na fatalke. Pravzaprav jih je imel skoraj vsak moj bivši. Že moj prvi fant. Nekega dne, ko sem mu pomagala pospravljati njegovo sobo, je iz knjige padla fotografija. Dekle, ki je nisem poznala. Svetlolasa, z našobljenimi ustnicami. Rahlo prazen, telečji pogled.
Ta internet je res ena zelo fantastična in ena čudna reč
08. July 2010 (12:25)
Tako kot pri Šeherezadi. Podobno. Pripovedujem zgodbe v nedogled. Vzamem en stavek iz prejšnje za naslov od naslednje.

Zakaj je internet tako fantastična in tako čudna reč? No, kaj se do

Imam dvoje (2x) velikih sanj!
08. July 2010 (12:11)
Danes bi rad napisal kaj so moje sanje. Realistično-nadrealistične. Imam dvoje sanj.
  • Da ne bi bilo več zaposlenih. Rešitev: samozaposleni. Utopična ideja, kajne. Imam pa raje velike sanje in jih uresničim 10%, kot pa, da jih sploh nimam.
  • Da bi se vsak avtor bil sposoben preživljati s svojo knjigo. Še bolj utopične sanje, kajne. Dejstvo je, da tisto kar poznamo, ne bo rešilo naših sedanjih problemov. Treba je ‘pogruntati’ rešitev. In vem, da rešitev obstaja. Nekaj je treba spremenit
  • Kaj mi je? (8)
    08. July 2010 (10:10)
    aj mi je? Kaj mi je? Srce me boli. Tole, kar pišem, je samo med mano in med Bogom in razume samo tisti, ki… razume. Ko se boš prenehala sekirati, kaj si gospa Želva, gospa Žaba in gospod Vrabec in gospod Golob misli o tem, o čem si ti misliš ali pišeš, potem boš ozdravela. Potem boš… clean! Ko si boš upala na glas povedat, kdo je tisti, ki ga ljubiš in zakaj te boli srce, potem boš ozdravela. Zakaj? Breme bo odšlo stran. Breme… identificiraš boleč
    Kaj mi je? (6)
    07. July 2010 (13:35)
    Zdi se, da je danes bil moj najtežji dan. Še težje je bilo, kot na dan kateregakoli od porodov, ki sem jih imela. Še težji od vseh treh splavov, še težji od ponižanja prve poroke, še težji od kateregakoli ponižanja, ki sem ga doživela in ki se jih zavedam… Zakaj? Morala sem se soočiti s tem, da moje bivanje morda nima nobenega smisla. Morala sem se soočiti s tem – končno si me prisilil, Bog, da sem povedala to, kar me muči že od dneva D, ko sem zvedela, da me moj dragi vara in da me bo zapustil, če tega ne bom preprečila. Nisem hotela prepreč
    Albanci II.
    07. July 2010 (11:55)
    haha sem tako kot holivudski filmi, vedno imajo nadaljevanje:
    Ko smo se preselili pred enim letom sem, sem opazila, da so se v blok nasproti nas preselili otroci, ki govorijo albansko in so strašno glasni. Tako kot moji. In ravno taka kombinacija. Dve večji punci in Tamauček. Ta albanski Tamauček je eno leto mlajši do mojega. In… zanimivo, kdaj sta se našla. A. je začel hoditi septembra v šolo in jaz sem z mojimi hodila v šolo, tako da

    Kaj pa, če totalno propadem?
    07. July 2010 (10:46)
    Za pisanje moraš biti nadpovprečen, talentiran in narediti moraš nekaj več. Tako mislijo nekateri. Ne vem zakaj se me tako osebno dotakne, še tako majhen izziv. Vsaka beseda od ‘izkušenega’ človeka me vrže nazaj v prepad. Zdi se kot, da če bi hotel narediti nekaj, kar si z vsem srcem želim – bom propadel po celi črti! Pravijo, da moj način ni pravi in to se dotakne moje duše. Da na moj način mi pa res ne more uspeti. Vse kar bi rad je, da bi to kar sem do sedaj napisal v svojem življenju, poslal med lju
    spomin
    06. July 2010 (23:09)
    Danes sem se odločila da te obiščem…trajalo je predolgo preden sem zbrala pogum in ti prinesla vrtnice. Spomin iz pred dvema letoma mi še danes ne pusti dihati. Venomer se sprašujem kaj bi lahko bilo vse drugače kako bi lahko bila srečna… Ne morem verjeti da sem pustila razumu in ne srcu da bi odločal [...]
    Spomin
    06. July 2010 (23:09)
    Danes sem se odločila da te obiščem…trajalo je predolgo preden sem zbrala pogum in ti prinesla vrtnice. Spomin iz pred dvema letoma mi še danes ne pusti dihati. Venomer se sprašujem kaj bi lahko bilo vse drugače kako bi lahko bila srečna… Ne morem verjeti da sem pustila razumu in ne srcu da bi odločal o [...]
    Zakaj moram stalno pisati o tebi?
    06. July 2010 (17:06)
    Ker si moja duša dvojčica. Ker mi nisi dovolil, da izkričim svojo bolečino. Ker si čez noč pobegnil. Ker si vse naredil na skrivaj in zelo brutalno. Mislil si, da če boš tako naredil, da bodo vsi mislili, da je vse v redu, da bo potem res vse v redu. Mislil si, da če me boš z njo zamenjal, da potem ne boš več mislil name. Kako ne boš mislil name, če sem del tebe? Tudi, če bi jaz umrla, zato, da bi imel ti mir pred mano. Kako imaš lahko mir pred mano?  Jaz čutim tvojo