Pomislila sem 13. June 2010 (08:19) Pomislila sem, da je od dneva D minilo že več kot leto in pol. Dan D
je dan, ko me je zapustil partner in se čez mesec dni poročil z drugo,
ne da bi mi to sploh povedal... Midva nisva bila poročena - torej... mi
ni bil nič dolžan - še povedal mi ni tega, da se bo poročil... Pomislila
sem, da sem že skoraj ozdravela. Pomislila sem, da ga otroci od takrat
sploh niso videli. Pomislila sem na to, da so otroci zelo v redu.
Kaj imam rada? 12. June 2010 (19:48) Pogovor s človekom, ki ima kaj za povedat. Ure in ure bi se lahko
pogovarjala s takim človekom.
Rada imam otroke. Rada imam odrasle, ki se obnašajo kot otroci.
Norenje z otroci. Biti kot otrok. Kričati kot otrok. Valjati se po hribu
navzdol kot otrok. Pripovedovati pravljice otrokom. Učenje z otroci.
Afnanje z otroci.
Muziko. Trdi rock.
George Orwell 11. June 2010 (12:00)
Danes sem nekje videla njegov citat, ki ga hočem tu izpostaviti. Angleška
wiki o njem in slovenska.
Citat je pa ta, ki ga vsi poznate
Zakaj so Slovenci taki "hlapci"? 10. June 2010 (22:19) Ker se hlapčevsko, suženjsko obnašajo. Zakaj se tako obnašajo? Ker ne
cenijo samih sebe. Ker se ne zavzamejo zase (in za svoje otroke, svojo
družino), ko bi se res morali. Zato, ker človek ne ceni samega sebe, ne
upa povedati v obraz tistim, za katere dela, pardon hlapčuje, kar jim
gre. Slovenec je v suženjskem odnosu do drugega človeka.
Do svojega partnerja, do svojih otrok, do svojih vnukov, do šefa, do
tistih, ki mu dajejo delo, do države, do avtoritet… Do vseh se klanja. Ne
do vseh, samo do tistih, ki mu “dajejo” delo!
Hlapci 10. June 2010 (18:12) Drama Ivana Cankarja (Wiki): V večini ostalih
nastopajočih osebah se pokaže nenačelnost takoj, ko imajo od tega
materialno korist.
Gisele Frederich 10. June 2010 (11:48) Dela filmčke z Abrahamovim učenjem, kjer nam zastaja dih. Tukaj
spoznavam, da vsak dan lahko padem v trans, ko gledam nekaj, kar je
naredil človek, ki je jasno povezan z Virom. Npr.:
Don't get a rip,
Source
Modri sandali 09. June 2010 (22:48) Hitela je po mokri ulici domov, s pogledom, uprtim v tla. Za njo je
bil še en naporen dan in komaj je čakala, da zapre za seboj vrata
svojega stanovanja. Vse, kar si je želela, je bila topla prha, skodelica
vročega kakava in postelja.
Neštetokrat je že premerila to ulico in vedno je gledala le v tla. Če
bi jo vprašali, kakšne hiše stojijo ob njej, kje je vodnjak ali kje se
zbirajo jate požrešnih golobov, ne bi vedela povedati. Zanjo je bila
ulica le še poslednja ovira, ki jo je morala, utrujena, premagati,
preden se je znašla v varnem zavetju doma.
