Zob
23. April 2010 (11:48)
Tamaučica nama je s Tamaučkom pokazala njen prečudoviti mlečni zob, ki si ga je izpulila med uro telovadbe pardon športne vzgoje. Rekla je, da so vsi prileteli k njej, saj je imela polna usta krvi in... zob. Zob izgleda kot krona. Oz. kot nekakšen miniaturen čolniček, ki je vsenaokrog obdan z blazinami (na žalost nimam fotoaparata, da bi ga posnela, iskala sem po netu, pa ni bilo primerne slike). V glavnem: zob je prelep!


beri naprej >>>>

CA kot Kalifornija
22. April 2010 (22:16)
Tole pesmico sem poslušala, ko sem se s svojo avstrijsko svakinjo vozila po Dunaju (najbrž iz 13.becirka v 6. becirk, kjer sem stanovala ali obratno). Uf, kakšna sreča, da sem se spomnila refrena, tako jo zdaj zaradi tega, ker sem se spomnila refrena, poslušam zahvaljujoč googlu, ki jo je našel, drugič v življenju. ;) Kakorkoli... bilo je leto 1995, in jaz sem že bila pred tremi leti v New Yorku. A LA-ju še nisem bila.


Kako dvigniti scojo vibracijo in zakaj je to nujno?
22. April 2010 (17:47)
Postali smo izredno senzitivni, občutljivi. Planet se je začel hitreje gibati, dobivamo ogromno informacij, tudi nezavedno, enostavno čutimo.Vibracija se nam povečuje in zvišuje, dobivamo "informacije" od drugih ljudi in vse skupaj se potem "ulega" v nas ponoči, ko naš um nima kontrole nad nami. Dobesedno postajamo drugi človek, ne da bi nam bilo treba umreti za to, da dobimo novo telo. Vse skupaj je veliko hitreje od prej.
Kontrola, ki jo nad nami izvajajo sorodniki
22. April 2010 (14:29)
Vas je že kdo od sorodnikov kdaj vprašal, kdaj se boste poročili (če še niste poročeni) ali kdaj  boste imeli otroke (če jih še nimate)? Ali zakaj imate samo enega otroka (če imate samo enega)? Ali zakaj jih imate toliko (če imate več otrok)? Zakaj se tako oblačite, zakaj ste naredili to ali ono, zakaj ste šli na to šolo, ne pa na tisto, ki si jo je želel vaš starš… zakaj… zakaj… (izpolnite sami)…
Jugoslavija, prepovedana beseda
22. April 2010 (09:30)
Zakaj pogrešam Jugoslavijo? Ker je bila to moja država. Ker sem se rodila v Jugoslaviji. Ker sem v njej naredila vse šole do faksa. Ker sem imela prelepo mladost v Jugoslaviji. Ker... to je bila vendar moja država!!!! Ki je kar čez noč izginila... Tisti, ki danes omenja to državo in si drzne reči, da je bilo takrat nekaj fajn, je takoj označen za sovražnika, kontrarevolucionarja, nazadnjaka. Saj imamo v Sloveniji vendar vse. Imamo svojo državo, imamo nove trgovine, imamo televizijo s sto programi. Imamo mobitele. Na eno družina prideta dva avta.


beri naprej

Si opazil?
21. April 2010 (20:01)
Si opazil, da sem včeraj legla k tebi in te poljubila na vrat? Si opazil, da sem se te čisto nežno dotikala?

beri naprej >>>>

Kako veš?
21. April 2010 (16:59)

Kako veš, da te ne želim slišati čeprav tisočkrat sežem po slušalki, da bi slišala tvoj žametni glas?

Moje piške
21. April 2010 (14:58)
Včeraj sem šla po poti med bloki in že od daleč sem videla priletnega človeka, kako hrani golobe. Tudi on je mene začutil že od daleč. Stal je ob poti in iz vrečke stresal koščke kruha, ki so jih golobi pridno zobali. Pridem do njega (rekla nisem nič), pokaže na golobe, se v zadregi nasmehne in reče: "To so moje piške". In se nasmeje v zadregi: "Hehehe."


beri naprej >>>>

Moj kompanjon
21. April 2010 (11:44)
Vsak dan hodim teč na stadion, kjer me že čaka moj kompanjon. To je moški, mogoče kakšnih dvajset let starejši od mene, ki sem ga spoznala v deževnih in meglenih dnevih pred novim letom, ko sva skupaj tekla po stadionu. No, moj kompanjon me ne čaka. On že teče. In vedno se pozdraviva in kakšno rečeva. Sicer pa je bilo danes dogajanje t
O hrani, kuhanju in hujšanju
20. April 2010 (20:04)
Že od malih nog imam alergijo na kuhanje, na prehranjevanje po vzorcih, na prehranjevanje na mus, na prehranjevanje po "slovenskih" merilih (gojzerska muzika included), na siljenje s hrano, na shranjevanje velikih zalog hrane po zmrzovalnikih in hladilnikih (za primer vojne, ki se je res zgodila leta 1991, pa je trajala samo deset dni, mi pa še vedno šparamo, šparamo),  na razmišljanje o tem, kaj bomo pa danes kuhali... itd.  Na omejevanje veselja do življenja na to, kaj dobrega pa bomo danes jedli, na "preseravanje" s hrano, ne prežiranje, na kontrolo soljudi s hrano.