Maska 20. February 2010 (20:29)
Ste, kdaj koga zavračali? Ste videli, kako vam kopni moč obrambe, če ste imeli pred seboj pogumno osebo, ki ni odnehala in je premagala vaše ovire? Kaj pa obratno? Vas je že kdo kdaj odrival od sebe? Ste kdaj naleteli na močno zavračanje, svoje ljubljene osebe, ki vas je najprej sprejela, potem pa vam ni več dovolila blizu? V takih situacijah, se pogosto srečamo z strahom, ali smo ljubljeno osebo za vselej izgubili, soočamo se s krivdo, ali je bilo naše dejanje res tako slabo, kot nam očita? Ali me res ne ljubi, kot pravi? Ali mu grem res na živce, kot trdi?
Obujanje “spominov” 20. February 2010 (18:55)
ODKRIVANJE:
Kot vse pubertetnike nas je v 7. razredu o.š. napadel naboj hormonov. Začelo nas je razganjati vsepovprek, fantje so to z veseljem pokazali, punce pa smo bile malo bolj sramežljive za nas je bil sex in vse v zvezi z njim še vedno tabu.
Naši sošolci so se kmalu opogumili in iz besed prešli na dejanja. [...]
Ljubim se 20. February 2010 (11:39) Ljubezen do samega sebe je temelj vsega. Vse te “psihološke” stvari…
nevroze, psihoze, agresije, depresije nastanejo samo zaradi tega, ker
človek ne ljubi samega sebe. Ker ne spoštuje samega sebe. Ker ne mara
samega sebe. Ker se počuti ničvrednega. Terapevti, psihiatri vsega
sveta bodo potrdili, da je pod ljubosumjem, pod besom, pod občutkom
ničvrednosti, pod bridkostjo, pod razočaranjem, pod obsojanjem drugih,
pod občutkom superiornosti, pod občutkom manjvrednosti… pod vsem tem je
občutek: nisem vreden ljubezni. Ne maram se.
beri naprej
Kako lahko na hitro umreš... II. 19. February 2010 (21:05) V ponedeljek sem nekje na spletu odkrila, da je umrl človek… ki je
bil malo starejši od mene, z njegovim bratom sem hodila v osnovno šolo.
Na fotografiji je izgledal izredno slabo. Ker ga nisem videla par let,
so me tiste fotke šokirale, na slikah ga sploh ne bi prepoznala. Rekla
sem mami, da je umrl in kako slab je izgledal. Povedala mi je, da je
bil bolan…
Potem sem naslednjega dne kupila Delo, in noter je bila njegova
osmrtnica. Pomislila sem… Vau, rodiš se, hodiš nekam v šolo. Po šoli
začneš hodit v neko službo. Potem se poročiš ali ne, dobiš otrok
Ali sploh obstajam? 19. February 2010 (11:48) Pogovor z Bogom
To je moje dramatiziranje po še eni prečuti noči. Zato, ker me drugi
“mučijo”, bom še zdaj jaz malo tebe mučila z mojimi mislimi, Bog. Staro
mamo sem morala dvakrat dvignit ponoči ob polnoči in ob dveh zjutraj.
Potem pa ne morem zaspat. Potem pa se tako mučim… Tamaučica je jamrala
ob pol šestih in potem čez pol ure Tamauček. Včasih pride kar vse
skupaj naenkrat, ljubi Bog, glavo imam tako težko, smilim se sama sebi.
Pa ne zato, da bi mi bilo težko dvigniti staro mamo ravno takrat, ko
sladko zaspim in potem, ko ji zabičamo, naj
Kako priti do partnerja s pomočjo sanj 18. February 2010 (18:13) Prepisujem iz knjige Prosite, dano vam je, stran 232:
Abraham, povejte nam kaj več o vredotenju sanj
Sanje vam lahko dajo čudovit vpogled v vaše trenutno vibracijsko
stanje. Spomin na sanje je vaš fizični prevod blokov Ne-Fizičnih misli,
s katerimi ste se srečali v svojih sanjah. Ko spite, se potopite nazaj
v Energijo Ne-Fizičnega in se pogovarjate (ne z besedami, ampak z
vibracijami). Ko se zbudite, prevajate sklop misli nazaj v tisto, čemur
fizično ustrezajo.
Dan, ko ti gre vse narobe 18. February 2010 (11:25) Začelo se je že z budilko.
Na omarici je vso noč glasno tiktakala stara budilka in mi šla na
živce. Tista z zvoncem na vrhu glave in z medeninastimi ročaji, da jo
lahko naviješ okrog ušes… Digitalni uri je namreč pošla sapa –
baterija, na mobitel, ki ima tudi bujenje, se pa nisem spomnila in tako
sem od ne vem od kje privlekla na plan to staro budilko.
17. February 2010 (22:47) Zdravo star sem 14 let in kmalu bom 15 me pa zanima ker imam problem:redno si ga drkam,ampak če se pobožam ali dotaknem glavice na tiču me zelo zaskeli,pa kožica mi ne gre čisto do konca,in me zanima če ima še kdo takšne težave in če bi mi lahko svetovali.Zanima me pa še to imam [...]
A je tako hudo biti kakšen trenutek sam in počakati na ljubljeno osebo? 17. February 2010 (19:42) Si predstavljate, da ta trenutek ljubite nekoga…. a ker ne veste, če
se splača, saj danes nima časa in, greste na zmenek z nekom, ki ga ne
ljubite, ker veste, da bo poleg? Potem me boste čez deset let klicali, da ste v odnosu, kjer ni ljubezni... Verjamem, da me boste… in verjemite mi, da sem že prejemala take klice….
Ker v življenju si vsi zaslužimo ljubezen in nam je tudi dana, pa če
se tega zavedamo ali ne. In mogoče, boste ugotovili, da potem, ko ste
si zagotovili varnost, skupen dom, otroke in družino, da je prišel čas
za vas, da si dovolit
Vrsta 17. February 2010 (14:50) Bila sem v Los Angelesu, v Hollywoodu. Bilo je sredi aprila 1996. S
Pam sva šli na sladoled. Rekla mi je: “I’ll show you the best american
ice-cream. You wanna go with me?”
Kdo ne bi šel zraven? Šli sva peš, tam hodijo peš ali pa se vozijo z
avti, avta nisva imeli torej… čakat avtobus je škoda časa, pa itak ne
vozi v tisto smer. Torej greva po cesti po Hollywoodu – no, če ne bi
vedela, da sem v Hollywoodu, bi bila lahko čisto v vsakem ameriškem
mestu, saj so vsa ista. Ogromno prostora, umazane ulice, sem in tja
kakšen klošar leži na cesti a
