Ne delajte stvari, ki jih ne marate delati, pa boste srečno in dolgo živeli 13. February 2010 (20:07) Moja misel. ;) Mislim, da mi ni treba preveč razlagati, koliko miru in
energije zadržimo, če se ne pogovarjamo s tistim človekom, s katerim si
ne želimo. In koliko pridobimo, če se pogovarjamo s tistim, s katerim
si želimo. Ali če delamo to, kar si želimo.
napisala Dajana, beri naprej >>>
Za Pusta smo izbrali oranžno šminko 13. February 2010 (19:30) Ko sem to čudovito soboto prišla ven na sonce, sem si zaželela, da bi trajalo in trajalo. Sončni žarki so imeli tako moč, da niso stalili samo nekaj snega, ampak so dodobra ogreli tudi moje telo in mi na lica po dolgem času privabili ljube pegice
Že cel teden sem spremljala vremensko napoved, ki [...]
Dotakni se me vendar, mama! 13. February 2010 (10:47) Bila je strašno občutljiv otrok. Zahteven. Ni marala, da bi jo
poljubljali ali se je dotikali. Okoli nje je bilo vedno veliko
sorodnikov, sosedov, prijateljev, ki so hodili k njim na obisk. Oh… vsi
ti ljudje… Vera je prenašala le redkokaterega. Vsi so se je hoteli
dotikati, tako kot si vsak odrasel želi dotakniti otroka. Vera pa tega
ni marala. Obenem pa… si je dotikov in poljubov želela bolj kot vsega
na svetu… A samo dotikov in poljubov njene mame. Njena mama… ni
razumela, da njen ne dotikaj se me!, pravzaprav pomeni: ja,
dotakni se me vendar,
Don Miguel Ruiz: Molitev za ljubezen 12. February 2010 (19:47) Prepisujem iz knjige Štirje dogovori – Don Miguel Ruiz – tukaj filmček na youtube – Radost je objavila Štiri dogovore tu
Molitev za ljubezen
Zdaj bomo skupaj sanjali prelepe sanje – sanje, ki jih boste radi
sanjali ves čas. V teh sanjah ste sredi prelepega, toplega sončnega
dne. Slišite ptice, veter in reko. Zdaj g
Zbogom 12. February 2010 (11:32) Srečno – toda ne za večno
v srcu tvojem bilo je geslo,
na jeziku pa rože so cvetele
besede stresal, da so kar letele.
napisala Medina, beri naprej >>>
Blog je nekaj čisto drugega kot komentar 11. February 2010 (19:04) Z bloganjem se ukvarjam že štiri leta in to mi je v krvi, bi rekel
Zdravko Čolić. Že iz vsega, kar sem do zdaj napisala na mojem blogu in
doživela na blogih, bi lahko naredila doktorat. Z naslovom: Bloge moramo strogo ločevati od komentarjev.
Poznam mentaliteto Slovencev na blogih, ki je seveda popolnoma enaka
mentaliteti katerega koli človeka na blogu. Ne gre za narodnost, ampak kje
na čustveni lestvici je kdo. No… če se gremo že reality showe pa naj
omenim, kar mi je že zdavnaj na blogih padlo napamet. Torej: bloge
moramo striktno ločevati od komentarjev.
Saj imam tebe 11. February 2010 (11:49)
Ta ideja me je prešinila, ko sem videla naslov nekega drugega posta. Saj imam tebe in tako imam vse! Kaj bi jaz brez tebe? Ti si me prišel iskat in mi pomagal, ko mi je bilo težko. Jaz sem ti pomagala in te izvlekla iz pasti. Ti si vzel moje otroke za svoje. Nekaj te vprašam, pa mi že odgovarjaš. Če te kaj pametnega vprašam, mi neumno odgovoriš. Če te kaj neumnega vprašam, mi nekaj pametnega odgovoriš. Včasih ja, včasih pa ne. Jaz napišem zgodbo, ti napišeš dve pesmi, še preden jo jaz uspem napisati. Jaz napišem zgodbo, ti najdeš slikico in jo prilepiš v blog. In vse
Živa knjiga 11. February 2010 (08:51) Živa knjiga se bere z dlanmi: dlani polagamo na strani. Pri tem
izhajamo iz svoje intuicije: ali si izberemo poljubno stran ali pa
gremo od začetka do konca knjige. Knjigo si lahko položimo tudi na
solarni pleksus ali v primeru bolezenskih stanj na obolelo mesto.
Priporočljivi čas uporabe knjige je od 15 do 20 min vsak dan, če je le
mogoče ob istem času. Preden pričnemo z branjem knjige, se umirimo in
preberemo Veliki poziv. Gre za invokacijo mojstrov, ki jo je potrebno
brati s tretjim očesom in na glas. Ob branju teksta bodite pozorni na
dejstvo, da ima Veliki poziv tri dele, ki
Zakaj smo tako obsedeni s spolnostjo? 10. February 2010 (19:02) Zato, ker večina ljudi misli, da živimo samo enkrat. Zato, ker
večina ljudi misli, da je vse, kar je človek, samo telo. Človek pa
sploh ni samo telo, človek je prvenstveno duša, energija, zavest, ki se
seli iz telesa v telo…
Zato, ker imamo včasih, ko se ljubimo s svojim dragim/drago občutek, da smo končno eno
skupaj s svojo drugo polovico… Včasih imamo tak občutek, včasih pa ne…
Vedno pa to iščemo. V telesnosti. Vedno pa si želimo biti skupaj z
drugim človekom, s svojo dušo dvojčico - to je naša največja želja.
Ti je žal? III. 10. February 2010 (14:38) Ti je žal, ker si bil z mano? Ah, saj vem, da ti ni, še vedno me
ljubiš. Ali… me imaš pač rad… po tvoje. Oh, tako si bil skop s temi
lepimi besedami, na katere se lepim kot muha na med.Vse skupaj sem
morala sama pogruntati. Tako redko sva se pogovarjala. Vedno so bili
tam otroci ali ni bilo časa… ali pa sva bila skregana… Včasih, ko ni
bilo računalnikov in se niso pogovarjali po msn-ju ali po telefonu, smo
si vsaj pisali pisma. In odgovarjali na pisma… Kako sem čakala na
odgovor. Kako rada sem pisala pisma svojim fantom v vojsko… Kaj vse smo
si pisa
