Nič ni manj privlačnega, kot je oseba, ki se oklepa druge osebe 10. February 2010 (08:58) Nič ni manj privlačnega, kot je oseba, ki se oklepa druge osebe. Poslušajte to! Ne skušajte dobiti karkoli od drugih ljudi.
Najbolj kar potrebujete je to, da morate biti sami. Ustavite se!
Umaknite se! Če vas je strah biti sami… to vendar najbolj potrebujete!
Pozabite na zunanji svet. Ne skušajte dobiti ničesar od nikogar!
Od U
A nismo že do grla siti slabih novic? 09. February 2010 (15:50) Pravijo, da so Slovenci narod, ki je ustrahovan in stravmatiziran do
kosti. In kako sploh nastanejo travme? Travme nastanejo zaradi tega,
ker smo prekinili komunikacijo
z nekom, ki je bil prej del našega življenja. Poznate tiste zgodbe o
tem, da je ta narod nekomunikativen, zatrt, nesproščen do amena,
samomorilen, hlapčevski, depresiven itd. itd. Vse skupaj se nad tem
narodom zgrinja že stoletja in se zdi, kot da se duši v tej kotlini in
da je vse skupaj ena sama samcata travma, ki se vleče že o
Neisha 09. February 2010 (11:12) Ker
sem jo pred dnevi videla na cesti. Nisem vedela ali naj jo pozdravim
ali ne... preden sem se odločila, kaj naj naredim, je šla mimo. No, saj
sem jo videla prvič v živo... Hm, kako se vi obnašate, ko
Kako povedati nekomu, da ga ljubiš? 09. February 2010 (10:37) Enostavno poveš, kaj čutiš ob njem /ob njej, kako se počutiš. Poveš
s popolnoma preprostimi besedami. Ni ti treba biti pesnik zato. Samo
pismen moraš biti. Pismen pa je vsak, ki je hodil v osnovno šolo.
Poveš čisto normalno. Ne sramuj se svojih občutkov! To, kar čutiš je
lepo slišati, sploh pa človeku, ki je že toliko časa s tabo. Tudi, če
mu nisi nikoli do zdaj tega povedal/a. Če poveš tako, kot čutiš, potem
je lepo! Tvoja draga, tvoj dragi se bo zaljubil v tvoje besede in
vajina ljubezen bo vzcetela na novo kot tisoč rož. Ljudem, ki jih
ljubimo, bi morali vs
Ti je žal? l. 08. February 2010 (15:15) Pismo bivšemu možu
Zadnjič, ko si bil tu in sva se šla sprehajat, sem te pozabila
vprašat, če ti je žal. Če ti je žal te zgodbe, ki si jo imel z mano.
Trajala je pet let in… je bila kar plodna, kar plodna…. Ni bilo vse
tako grozno, sploh ne. Imava dva otroka, Bog nama je preprečil imeti
tretjega. Oh, saj vem, da si alergičen na to, če omenjam Boga… OK…
Višja sila, kdorkoli pač…
No, napočil je čas, ko ti lahko zdaj po več kot štirih letih, odkar
ne živimo več skupaj, povem nekaj stvari. Ne bom ti pisala pisma, nanje
ne odg
Kaj je v resnici greh? 08. February 2010 (11:19) Nekaj, kar si grdega naredil drugemu (ali sebi) in zaradi česar te potem boli srce. Beseda greh
je sicer zoprna beseda, saj nas spominja na cerkev, na pridiganje, –
obenem pa nam, otrokom socializma, ki nismo hodili v cerkev, daje
vedeti, da nimamo nič s tem. Da so tisti, ki morajo vedeti, kaj je
greh, samo katoliki, tisti, ki hodijo v cerkev… Ergo… če mi ni treba
vedeti, kaj je greh, saj ne hodim v cerkev, potem lahko grešim…?
napisala Dajana, beri naprej >>>>
Čas je, da začnete spoštovati sebe, svoje odnose in občutke 06. February 2010 (16:37) Za vse tiste, ki ste kdaj slišali izjave svojih dragih: “Saj veš, da
ne maram poslušati, tvojih izjav, da me imaš rada”, “Ne govori mi
tega”, “Sem ti že povedala, da prenehaj s takimi izjavami” …itd.
Za vse tiste, ki veste, da tako težko poveste, da imate nekoga radi,
ker veste, da vas partner ali partnerica ustavlja, prekinja, da tega
noče poslušati,… se malo ustavite.
Ali res zavrača vašo naklonjenost in ljubezen? Je res kriva vaša ljubljena oseba? Ste prepričani?
Kaj, če bi se utavili, se prenehali sra
A lahko prenehate obsojati, prosim? 06. February 2010 (14:19) Šokirana sem zaradi dvoličnosti naše družbe. Pretresla nas je smrt človeka, ki so ga napadli bullmastifi. O tem piše Marko Jenšterle na svojem blogu. Nekaj mojih spoznanj, kako dvolični smo ljudje:
Smrt človeka, ki so ga napadli lastni psi za nas ni enaka smrti
ženske, ki jo je naslednji dan do smrti obgrizel pes v Avstriji. Smrt
prvega človeka je pravična, zato, ker je ta človek hotel svoje
napadalne pse nazaj. Smrt ženske, ki jo je napadel pes… pa je
nepravična? Ker je prvi člo
Sanje 06. February 2010 (12:08) Kako je s tvojimi sanjami, Kathleen?
KATHLEEN: Dobro so. Žive so. Veliko simbolov ali pisanja.
ADAMUS: Sem mislil, da nisi sanjala.
KATHLEEN: Saj sanjam, samo spomnila se jih nisem.
ADAMUS: In zdaj se jih spominjaš.
KATHLEEN: Spomnim se zelenih čevljev in škrlatnih plaščev.
ADAMUS: Izvrstno. Izvrstno.
KATHLEEN: Pirati s Karibov.
ADAMUS: Pazi, kaj ješ, preden greš v posteljo, ampak izvrstno
(smeh). Dobro. In to je dobro, kajti tako ali tako sanjaš. Samo blokado
si imela tam in si ne bi dovolila resnično verjeti, da si tako san
