Še bolj veseli december 23. December 2009 (21:55) Letos me je prijelo, da bi po dolgem času spet okrasila življenjski prostor, kjer preživim večino časa. Zato sem se odpravila po fimo maso - po tako, ki se ponoči sveti - in nama spekla nekaj okraskov, ki jih moram zdaj samo še “namontirati” po stanovanju.
Za spodoben drevešček in jaslice tako ali tako nimava [...]
Vam je to kaj poznano? 23. December 2009 (20:05) - zbujanje sredi noči ob isti uri,
- intenzivne sanje v barvah,
- nenadni spontani in intenzivni odzivi na dogajanje v okolici,
- nenavadno doživljanje časa (včasih kakšna ura izgine neznano kam) ali
se vleče v neskončnost, pogled na uro pokaže zanimive kombinacije
števil, npr.: 11:11 12:12,
- nenavadno doživljanje telesa (intenzivnejše občutenje samo ene
polovice telesa, občutek neravnotežja ali nenavadne lahkosti – kot bi
hodili po vati, dodatni nenavadni zvoki v ušesih…
- nenavadno močna želja po določeni hrani (ob nenavadnem času, np
Kaj je molitev? 23. December 2009 (18:05) Molimo na različne načine. Tako, kot je nam je najbližje. Zapomnite si, da bo vsaka naša beseda, vsaka naša molitev uslišana, a zanjo moramo prositi!
Jaz, ki nisem hodila v cerkev in še očenaša ne znam čisto do konca, sem
iskala, kako moliti in kaj je sploh molitev. To, kaj je molitev, piše
v wikipediji:
Molitev je za vernika poskus vzpostavljanja stika in osebnega
odnosa z Bogom ali drugo obliko duhovnega bitja, ki jo verujoči
priznava kot presežno. Z njo se želi molilec višjemu bitju za kaj
zahvali
Ljubezen je najpomembnejša 23. December 2009 (16:02) Tudi pri pregledu statistike vedeževanja in obiskov naše strani
vedeževanje, ugotavljamo, da je ljubezen najpomembnejša v življenju
ljudi. Prav zdrznem se ob zapisanih izjavah, ki so posameznike
pripeljale na našo vedeževalsko stran, kot so: “še vedno ljubim
nekoga”, “lepota ljubezni”, “ljubezen med nama”, ..
Kaj je ljubezen?
Vsi vemo, kaj je osnova, da smo sploh nastali, na tem mestu bi uporabila izjavo Zinke Ručigaj ob izidu njene knjig
Kako ga odpiramo? Knjiga je tu. Odlomek:
Ta knjiga opisuje sistematičen
postopek odpiranja tretjega očesa. Nastala je za tiste, ki ne morejo
biti zadovoljni zgol
Boj za otroka 22. December 2009 (18:35) Kot je moje bralstvo že milijonkrat slišalo, sem v devetdesetih
letih in do leta 2005 živela na Dunaju. Takrat so se tam ravno takrat
dogajale zelo čudne stvari, ki so polnile medije. Ravno v tistem času
je izginila Natascha Kampusch in cel Dunaj je bil oblepljen s temi
Kdaj ste bili nazadnje pri vedeževalki? 22. December 2009 (15:27) Verjetno nisem le jaz takšna. Verjetno smo takšne vse ženske.
Obiski pri vedeževalkah so za nas tako kot obisk pri frizerjih. Nekaj,
kar se mora vsake toliko časa. A sploh ne vem, kdaj sem bila na zadnje.
Pri vseh sem že bila. Tistih, ki gledajo v karte, v svinec, kavo,… in pri jasnovidkah, ki govorijo kot v transu.
A najbolj mi je ostala v spominu gospa, ki je prišla na obisk v
Slovenijo iz Bosne, in mi je gledala v fižol! Vau, vse kar mi je
napovedala, s
Nekaj fantastičnim ljudem bi rada povedala, da jij ljubim! 22. December 2009 (10:57) Mojemu tatu: Hvala, ker si me pripeljal nazaj v Slovenijo in nazaj k mami! ))))
Moji mami: Počasi se učiva od začetka in popravljava zamujeno, a ne? Hvala ti! ))))
Moji sestri: Sestrica!!!!!!!!!! )))))))
Moji stari mami: Hvala ti,
Zakaj pišem blog? 22. December 2009 (08:54) Blog pišem od 1.maja 2006. Moj prvi blog je bil bil na spletnem Delu.
Tam sem bila do 15.septembra 2006, ko je bil prvi dan Blogosa. To je moj prvi post od tam (glej datum). Pa blog pišem na ednevniku od maja 2006 naprej.
Zakaj pišem blog? Ker goljufam samo sebe, morala bi pisat knjige.
Saj jih pišem, a knjige so vse nedokončane. Imam štiri – pet knjig, ki
sem jih napisala do tri četrt, pa sem se jih potem naveličala in začela
pisat spet nekaj tretjega, četrte
Dopusta je konec 21. December 2009 (21:05) Bilo je lepo in še bi. Ne spomnim se, kdaj sem si nazadnje vzela tri dni popolnoma zase. V Ljubljani se mi to zdi praktično nemogoče, zato sem odpeketala domov in si tri dni poleg nekaj pomoči pri domačih opravilih vzela popolnoma zase. Tako sem večino časa presedela pred ruskimi filmi s pletilkami v rokah.
Uspela [...]