Samogovor (28-11-2010) 30. November 2010 (09:49) Dan ne obstaja, ker je bilo že nekaj, še preden je sonce vzšlo.
Dan enako ne obstaja, ker obstaja še nekaj, ko sonce zaide. Življenje ni
ponavljanje štiriindvajseturnega ciklusa, enote z imenom dan. Sonce
enostavno nikoli ne vzide in nikoli ne zaide. Življenje so
zato doživetja, ki se nam povezujejo v komplekse. V teh kompleksih
prebivamo. Mi smo kreatorji tega sveta, kompleksov, obdelovalci svojega
teritorija, graditelji svoje širokopasovne ceste in kopači svojih
grobov. Vsa izbira, kako bomo postopali, zavisi od nas.
napisal Morfejor
Obisk Fride Kahlo na Dunaju (fotozgodba) 29. November 2010 (13:56) V petek, 26. novembra 2010, smo se iz Ljubljane proti Dunaju, kjer smo se počasi in pozorno sprehodili po razstavi Fride Kahlo1, odpeljali okoli 7:30. Na Dunaj smo prispeli po štirih urah. Preden smo parkirali v parkirni hiši, smo si “privoščili” še enourni izlet po ulicah avstrijske prestolnice. Naslednjič si bomo namesto tega izleta raje [...]
Izsiljevala sem 29. November 2010 (08:57) ((Obstajajo štirje zakoni ustvarjanja: 1. Ti obstajaš. 2. Eden je
vse, vse je eden. 3. Kar daš ven, to dobiš nazaj. 4. Sprememba je edina
konstanta.))
Ugotovila sem, da sem izsiljevala. Izsiljevala sem čustva od
drugih. Silila sem jih, da bi me imeli radi. Hotela sem, da bi me imeli
radi. Hotela sem. Na silo! Silila sem jih, da bi pokazali čustva do
mene. Bolj kot sem silila, slabše je bilo. Pogojevala sem svoj obstoj s
tem, da sem "zahtevala", da me morajo ljudje ljubiti. Zato, ker živim z
njimi. ;) Zato, ker sem poročena z njimi. Zato, ker imam otroke
Greva narazen 28. November 2010 (20:54) Sedel je zraven mene ne voznikovem sedežu in se jokal. Solze si je brisal v rokav in se prijemal za glavo. ”zakaj sem takšen kot sem?”.
Bolelo me je srce, ko sem videla ljubezen mojih najstniških dni takole nemočno obžalovati svoja dejanja. A sem bila mirna in sproščena. Obrnil se je proti meni in me prosil, [...]
Greva narazen 28. November 2010 (20:54) Sedel je zraven mene ne voznikovem sedežu in se jokal. Solze si je brisal v rokav in se prijemal za glavo. ”zakaj sem takšen kot sem?”. Bolelo me je srce, ko sem videla ljubezen mojih najstniških dni takole nemočno obžalovati svoja dejanja. A sem bila mirna in sproščena. Obrnil se je proti meni in me [...]
Tretja sestra 28. November 2010 (15:51) Moj Tamauček ima tri sestre. No, pravzaprav ima eno “pravo” sestro –
Tamaučico, in dve polsestri. Prva njegova polsestra je njegova tavelika
sestra (ki je seveda nikoli ni imel za pol-sestro, le zelo dobro ve, da
njegov Papi ni Papi od Tavelike). In ima še eno polsestro, ki je ni še
nikoli videl.
napisala Dajana, beri naprej >>>>
Kako najstniku preprečiti terorizem? 28. November 2010 (15:19)
Nikoli ne pospravi za sabo. Odgovarja. Je nesramna. Jemlje moje stvari – mojo obleko – brez dovoljenja. Hodi naokoli samo v poletni (moji) jakni. Mislim, da še nikoli ni nesla niti smeti stran, odkar smo se preselili sem. Zaradi nje sem kupila nov sesalec. Ker s starim pač ni hotela sesat. No, in tudi z novim sesalcem noče sesat. Nikoli!
profesor 27. November 2010 (15:37) Zadnji letnik srednje šole. Končno sem polnoletna in ne briga me več za pofukane profesorje, ki mi solijo pamet in z vsako besedo pametujejo. To so tisti profesorji, ki hrepenijo po mladem mesu in te slačijo z očmi, ko stopiš pred tablo. Potem pa ti še šut zabijejo, da te vsaj tako pofukajo, če te [...]
Profesor 27. November 2010 (15:37) Zadnji letnik srednje šole. Končno sem polnoletna in ne briga me več za pofukane profesorje, ki mi solijo pamet in z vsako besedo pametujejo.
To so tisti profesorji, ki hrepenijo po mladem mesu in te slačijo z očmi, ko stopiš pred tablo. Potem pa ti še šut zabijejo, da te vsaj tako pofukajo, če te že [...]
