Tudi jaz ne morem verjeti, da lahko nekdo kaj takega reče (obračam oči) 20. October 2010 (20:35) Dajana je že spet povedala nekaj, kar je preveč za ušesa od nekoga…
Ti Dajana, Dajana, da ne moreš držati jezika za zobmi in govoriš grozne
grozne reči.
Ena zelo nedolžna blogerica,
ki se obnaša tako, kot narekujejo mediji, je v svojem nedolžnem
prispevčiču, ki ga je dal na oglasno desko Drugi svet, primerjala
veterinarje in zdravnike in se spraševala, zakaj so veterinarji bolj
soč
Moja komunikacija 20. October 2010 (17:49) Kot otrok sem bila izjemno sramežljiva in zaprta vase. Sicer se mi je…
če pogledam zdaj na svoje otroštvo, vedno zdelo, da sem gledala na svoje
telo izven sebe. Bila sem kot opazovalec od zunaj. Nisem bila resnično
“tam”. Vsekakor so se mi ljudje okoli mene zdeli zelo dolgočasni.
Plehki. Prazni. Nisem dobila na svoja vprašanja od njih odgovorov. Nisem
bila rada v svojem telesu kot otrok. Zakaj? Ker nisem bila v
komunikaciji z okoljem, z ljudmi okoli sebe.
napisala dajana, beri naprej >>>>
Kaj radi jedo otroci? 20. October 2010 (17:11) Otroci radi jedo hot-dog. Se pravi hrenovke. Pizzo. Kokice (ki si jih
lahko sami naredijo v mikrovalovki), pečenega piščanca (pri nas top
hrana od vseh treh) in ………..ribje palčke, ki sem jih pravkar kupila v
Hofru in sem si jih naredila in se spominjala na dobre stare čase na
Dunaju, ko smo jih jedli vsak dan (no, skoraj), jaz sem se pa šele pred
kratkim spomnila nanje, ko mi je Tamauček rekel, da bi rad jedel ribe.
napisala Dajana, bri naprej >>>>
Kako lahko kontroliram svojo hčer na Facebooku 19. October 2010 (10:35) Najprej naj vam izbijem iz glave misel, da se da kogarkoli kakorkoli
nadzirati ali kontrolirati. Pozabite! Ja, na Facebooku je strašno veliko
nevarnosti, otroci oz. najstniki so sovražni eden do drugega. Ravno
tako kot odrasli. Je kdo kdaj bral napade name... včeraj sem našla en
komentar od ene ženske, ki me je napadala pred tremi leti, da najedam
kot kislina... hahahahaha
No, pa bom zdaj napisala, kako sem se včeraj pogovarjala z mojo
Taveliko v zvezi s FB-jem. Najprej naj povem, da imamo doma samo en
računalnik, ki si ga delim z njo in s tamalima dvema.
Posebna darila za posebne ljudi 18. October 2010 (19:46) Z Romanom sva bila povabljena na prav posebno zabavo za prav posebni tridesetletnici dveh prav posebnih kolegov, s katerima sva se spoznala pred leti preko blogov. Seveda vsaka prava rojstnodnevna zabavna ni prava, če manjkajo rojstnodnevna darila. In na tej zabavi je bilo polno zanimivih daril … A kaj kupiti za darilo danes, ko ima [...]
Srečanje 17. October 2010 (20:05) Dih mi je zastal, ko se je z očmi sprehodil po mojem telesu. Ulovil je moj pogled in se nasmehnil, tako kot se zna le on. V enem samem pogledu sva si tiho izmenjala vsa tista sporočila za nazaj, ki si jih nikoli prej nisva upala, smela.
Srečanje 17. October 2010 (20:05) Dih mi je zastal, ko se je z očmi sprehodil po mojem telesu. Ulovil je moj pogled in se nasmehnil, tako kot se zna le on. V enem samem pogledu sva si tiho izmenjala vsa tista sporočila za nazaj, ki si jih nikoli prej nisva upala, smela.
Preprosto Tweak Bird 16. October 2010 (10:57) Že dolgo mi ni piskalo v ušesih, že dolgo nisem tako smrdela po cigaretih, že dolgo je odkar sem bila tik na tem, da izgubim glas (kar se pri meni zgodi res zelo redko) in že dolgo nisem bila na kakšnem koncertu. Vse to so bili razlogi, da sem se v petek1, kljub ne najboljšemu [...]
Nočemo verjeti, da se stvari spreminjajo 13. October 2010 (19:36) Od svojih skrivnosti ne moremo zbežati. Pogosto bi se jih želeli znebiti
in začeti kot čisti, znova, s popolnim zaupanjem spet v svoj svet. Dele
svojih resničnosti bi želeli potopiti, jim nepriznati obstoja – obstoja
čustev, obstoja misli, obstoja naravnanosti, občutkov. Nekatere stvari
se zdi še najlažje zatreti in jim nedopustiti, da se razvijejo v dele
stvarnosti. Na vsak način je za blaženi mir ugodneje zagotavljati
brezmadežnost pravljice, na stare hiše nametati nove omete. Verjamem, da
se te investicije ne izplačajo. Včasih, ko smo potrebni premika napre
Danes je bil moj prvi dan na zavodu za zaposlovanje 13. October 2010 (13:07) Danes sem bil deležen prvega svetovalnega intervjuja pri uradni osebi
(svetovalki) na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Z občutkom
poraza, da se mi po diplomi še ni uspelo zaposliti, sem se
ponižno sesedel na čakalno klop pred pisarno dodeljene svetovalke za
zaposlitev in se po svojih močeh trudil, da bi zbral
dovolj opolnomočenja pred situacijo, ki je zame povsem nova. Ne morem se
vživeti in sprejeti vloge, v katero sem potisnjen, ker odločbe za
opravljanja pripravništva v socialnem varstvu še niso izdane. Nadebuden
soc
