Moj ućitelj solo-petja 18. August 2010 (04:49) Ne vem več, ali je bila še Jugoslavija ali že nova Slovenija. Kar sploh
ni pomembno. Samo mlajša sem bila. Pa še vedno sem si bila podobna. hihi
Starejša, ko sem, bolj si želim biti mentalno podobna meni, ko sem bila
stara trideset let. Ko sem bila stara trideset let, sem bila
nepremagljiva. To so bila moja najlepša leta. Norost pubertete in
dvajsetih je bila za mano. Pred mano je bilo vse, le da se tega nisem
takrat zavedala…
napisala dajana, beri naprej >>>>
Če vas kakšna situacija spravlja ob živce… 17. August 2010 (22:27) … potem ne hodite tja in boste srečno in lažje živeli! Če vam gre kakšen
človek na živce, ne hodite k njemu. Ne bo vam povedal nič takega, kar
vas bo pomirilo. Še huje vam bo. Če vam gre kakšna skupina ljudi na
živce in vas je vrgla iz svoje sredine, potem se ne ponižujte pred njimi
in ne trkajte na njihova vrata. Tudi, če vas spustijo medse, vas bodo
še naprej kritizirali in opravljali. Ohranite svojo integriteto! Na tem
svetu je toliko ljudi in toliko situacij, ki vas sprejemajo in vas ne
kritizirajo. Pojdi k njim. Iščite v ljudeh dobre stvari, ne slabe. Vsak
Kako pri nas hitro izginejo keksi, ki se jim ne moreš upreti… 17. August 2010 (18:57) Tamaučku in Tamaučici sem včeraj naročila, naj kupita kekse. Tiste,
ki jih imata najraje. In naj kupijo tri pakete, da bo trajali vsaj dva
dni.
No, prinesla sta samo dva paketa. In ne vprašajte, koliko časa so
keksi “trajali”. Mogoče sem jaz prišla do kakšnih petih – šestih
primerkov.
Naj opišem te kekse, ker pač jih ne znam fotografirat in dat v blog. Ko bo prišla moja Tavelika s počitnic, me bo naučila.
napisala Dajana, beri napr
Marlon Brando 17. August 2010 (17:17)
One and only. Iz slovenske wikipedije: po mnenju mnogih eden največjih igralcev vseh časov (več o njem v
Nekomu, ki ga ljubim 17. August 2010 (16:26) Pravzaprav sovražim ljubezenske izjave. Nekako kičaste so. A danes je
tak dan, dežuje… in zob me boli… in nikakor ne morem priti k sebi.
Ponoči nisem mogla spati… Ampak… pri meni se dogajajo stvari… Zdaj vem,
zakaj imam vsakih deset minut kapljice v očeh. Temu se reče po abrahamovsko “realising resistance” – oz. nekje sem prebrala, da je to znak “prebujanja”. Se pravi, odpravljam upor. To pomeni olajšanje. Breme gre
Elvis Presley 17. August 2010 (10:44) Včeraj je bila obletnica njegove smrti. Kako sem to zvedela... Šla sem na naš bivši blog, kjer je bila njegova slika... Pogledala sem v Wikipedijo, kdaj je umrl in ... to je bil ta datum!!! Pogledala sem še enkrat na tisti blog... in Elvisove slike ni bilo več! ;)
Tu v komentarjih najdite link do ženske, ki se ji je Elvis prikazal leta 1979...
Ujetniki svojih zapisov 16. August 2010 (19:04) Z objavami na blogu vplivamo na zaznavo naših spremljevalcev.
Vplivamo predvsem na njihove predstave o tem, kdo mi smo oziroma kdo bi
naj mi bili. S svojimi objavami sprožamo različne interpretacije pri
tistih, ki nas spremljajo. Spremljevalci vsebino objave zlahka povežejo z
osebnostjo ustvarjalca in ne moremo, da nas ne bi gledali skozi perspektivo bloga, ki ga pišemo.
Če se želijo uglasiti z napisanim besedilom, ga morajo začutiti v
perspektivi tistega, ki ga je objavil. Tako postane napisano laže
razumljivo in tud
Dajanini napotki za pisanje bloga (4) 16. August 2010 (15:34) No, tole pisanje bi lahko imelo naslov: Dajanini napotki za življenje
življenja, saj bloga seveda ne moremo ločiti od “življenja”. Poznate
tisto famozno kreganje – vsaj tisti, ki so na internetu so že gotovo
diskutirali o tem, kaj je real life in kaj je virtual life
– v smislu, da je realno življenje nekaj popolnoma drugega od
virtualnega – tega internetnega življenja. Ni. Realno življenje – se
pravi – življenje brez interneta ni popolnoma nič drugačn
napisala Dajana, beri
Mike Oldfield 16. August 2010 (12:22) Tega gotovo že dolgo niste slišali, tako kot jaz ne, zato sem takoj gor kliknila, da bi videla, če znam še vedno vsako noto napamet: klik
napisala Dajana, beri naprej
Dajanini napotki za pisanje bloga (3) 16. August 2010 (01:14) No, tole pisanje nisem vzela resno kot pisanje doktorata o blogu, saj vam je zdaj že jasno. Jaz itak sama sebe ne jemljem resno. Znam se pošalit na svoj način, pa tudi na način drugih. In zato bom danes pisala o komentarjih na blogih.
Blogi so prinesli v komunikacijo pri Slovencih dvojno ali trojno
revolucijo. Prvič lahko vsakdo, ki je pismen in ima dostop do
računalnika začne pisat blog in če ga bo odprl na Siolu (ker je tam pač
najbolj klikan portal) lahko, če i
