Moja bolezen je pesem 06. August 2010 (20:55) Še kar imam tisto sliko pred seboj: kako me bodo ocenjevali na
razgovoru za službo. In spraševali, jaz pa se jim bom moral prodati. O,
kako se upiram temu. UPOR! Ne morem si kar priznati teh uporov. Dolgo
traja!
Hočejo bedaste življenjepise, ki so lahko karkoli. Potem te pa
ocenjujejo po tem, kar si napisal. Lahko, da si napisal samo eno besedo
drugače, kot so si oni zamislili, in že se nisi mogel hinavsko prodati.
Ker pač, prodati se moraš. Letati naokrog in se prilizovati.
napisal Mitja, beri naprej >>>&
Ena od Dajane za danes 06. August 2010 (19:07) Fotka
je narejena v Ajdovščini, nasproti avtobusne postaje. Pomladi 1974.
Nekaj stvari je tipičnih na tej fotki: 1. s sestro sva nosili vedno
enaki obleki, samo da sem jaz imela dve številki večjo. In včasih celo
različno barvo, če je bila od istega modela. 2. Tata naju je
vedno slikal, kamorkoli smo pač šli (vem, da je bila nedelja, zato ni
no
Čajku 06. August 2010 (16:07) Prazno platno
obarvan čopič po njem
riše črto.
napisal Frenk, komentiraj tu >>>>>
Ljubezen boli 05. August 2010 (22:35) Srečna sem, imam prijatelje, družino, ki me imajo radi. Ampak čutim, da to ni dovolj, rabim nekaj, lepega, čudovitega, težko opisanega.
Rabim ljubezen. Fanta, ki me bo imel najrajši, s katerim bom delila življenje, veselje.
To so bile moje misli predno sem spoznala kako lahko to boli. Tako zelo boli, da se ne morem [...]
Kako se naučiti živeti v skladu z našimi sanjami 05. August 2010 (15:40) 1.Odločite se, kaj bi radi (“Če ne veste, kam greste, boste kar nekje ostali.” — Yogi Berra)
*
2. Izbirajte svoje misli in čustva (“Hranite svoj um z velikimi mislimi, saj ne boste šli nič višje kot tako kot mislite.” — Benjamin Desraeli)
*
3. Imejte konec v mislih (mislite na to, da se bo vaše življenje končalo)
Krojenje šestič: Prva stopnja zaključena 05. August 2010 (11:11) Nikoli si nisem znala prav dobro predstavljati sebe, da bi se prijavila na kakšen tečaj ali kaj podobnega in odšla tja sama, se spoznavala z novimi ljudmi … O tem sem sicer še največ razmišljala, ko sem prvič šla proti Kinu Šiški na SUPERTEČAJ krojenja. Ugotovila sem, da je najverjetneje vse skupaj odvisno samo od [...]
Poznate tormana in anabelo? 05. August 2010 (10:50) Pred kratkim sem službeno en dan preživela s taborniki v gozdu. Mulci so
nabrali meto in nad ognjiščem skuhali čaj. Pripravili so namaz iz
skute, smetane, rmana in materine dušice. Pekli kobilice, jabolka,
omleto s trpotcem in podobno. Zdaj, ko sem oborožena s pikico gozdnega
znanja, je nad mojim poučevanjem (le)potička popolnoma navdušena.
napisala Marjetica, beri naprej >>>>
Kdo je psihiatrični primer? 05. August 2010 (09:01) Ženšče, ki se je poročilo z mojim dragim, je paranoična oseba, ki po
cele dneve komentira na Siolu z različnimi nicki. Pred pol leta me je na
komentarjih na Blogosu neka ženska grdo napadala in nisem razumela, kdo
bi to bil in zakaj bi mene kdo napadal. Zdaj vem, da je to ženščina, ki mi je ukradla dragega. Zakaj me napada? Ker sem povedala, kaj mi je naredila.
Zakaj komentira z različnimi nicki? Ja, da je ne bi drugi prepoznali,
saj neka “normalna” oseba na
Drugo stanje III. 05. August 2010 (08:03) Še dobro, da sem imela otroke, takrat, ko me je zapustil. Jaz sploh
nisem živela, bila sem v takem šoku… Pritisnila sem na gumb:
“avtomatično”. Od takrat, ko nas je zapustil, je minilo že skoraj dve
leti (oktobra bo dve leti) in jaz resnično upam, da je bila to zadnja strahota v tem življenju.
Če pomislim samo, kako grozljivo je bilo, ko sem dobila štirinajst dni
po tem, ko se je odselil, mejl, kjer je pisalo, da se bo poročil… Pa ni
bilo to tako grozno, da se je poročil, navsezadnje, kaj pa pomeni tisti
bedast poročni papir… Jaz sem bi
Drugo stanje II. 04. August 2010 (22:29) Že od nekdaj… no, od nekdaj… od otroštva… imam občutek, da sem
drugačna, da je z mano “nekaj narobe”. Kaj naj bi bilo z mano “narobe”,
odkrivam zadnji dve leti, odkar intenzivno poslušam Abrahama. Z mano je narobe to, da se tako zatrem, da skoraj umrem pri živem telesu. Ja, to je narobe z mano.
Poznate to? Poznate ta občutek, ko vas je nekdo pustil zaradi
“boljšega” človeka od vas in ste kar naenkrat “umrli̶
